Ogled Naravoslovnega muzeja in MOME v New Yorku


V prejšnji objavi sem pisala ojeseni v New Yorku in sem jo zaključila s sprehodom po Centralnem parku. Prav ob njem stoji tudi newyorški naravoslovni muzej, Natural History Museum. Ker mi je že londonski zelo všeč, sem se enako navdušila nad newyorškim. K dodatni priljubljenosti pa je prispeval še ogled komedije Noč v muzeju, oglejte si napovednik filma. Torej ni presenetljivo, da sem ga v New Yorku tudi obiskala. Muzej je ogromen, zato sem si morala izbrati oddelke, ki sem jih sploh imela čas in energijo pogledati. Moj dan je bil namreč že tako poln ogledov in prehojenih poti. Poglejmo vzporednice s filmom. Nekaj filmskih prizorov res spominja na newyorški naravoslovni muzej, večino kadrov pa so posneli v čikaškem. 

Vsekakor pa je prva velika soba z živalmi za stekli in sloni sredi prostora takšna kot v filmu. Tudi tiranozaver ustreza filmskemu junaku, ki straši čuvaja muzeja. Ker je film takoj postal priljubljen, so posneli še dve nadaljevanji. Oglej si še druga dva napovednika: 2, 3

Na mojem blogu so vse fotografije moje, razen če izjemoma zaradi razlage uporabim kakšno drugo, na kar tudi opozorim. Prizori iz filma: 

 
 
Sledijo mojej fotografije. V vhodu muzeja nas pričakata rastlinojeda dinozavra, T-Rex, torej tiranozaver, pa pridno biva v druščini sebi podobnih na svojem oddelku. Glej niže.
 
 

Kaj si ogledati, kaj izbrati? Odločila sem se za nekaj prostorov. Začnimo z osrednjim pri vhodu. Prikaz živali v teh odlično izdelanih razstavnih prostorih je res fascinanten in res spominja na film.

Ker me zanimajo tudi različni minerali in njihova lepota, poznam tudi londonsko zbirko, sem se odločila, da si ogledam še ta oddelek:

 

Na hitro pa sem pokukala še v nekaj oddelkov nam oddaljenih kultur. Ker sem obiskala Peru (Inki), Mehiko (Azteki, Tolteki, Maji), ZDA (Šošolni, Navaho) in kanadske Hurone, torej avtohtone prebivalce, sem si na hitro ogledala še prikaz njihove kulture. Prav tako osem poiskala antropološki oddelek, ki se ukvarja z zgodovino človeka.


Končno sem našla tudi dinozavre. Nisem bila prepričana, koliko sem lahko verjela razlagi domačinov, avtohtonih prebivalcev Arizone, ko so nam razlagali, kakšno okostje in ostanke lahko vidimo še zmeraj v njihovi pokrajini. Dinozavrova jajca so tam izgledala kot neki pivski čepi. Verjeli smo jim, a nismo bili prepričani v vsako interpretacijo. Po ogledu tega muzeja vem, da so smo res videli okamnela dinozavrska jajca. Glej fotografije. 

MOMA. The Museum of Modern Art/Muzej moderne umenosti.

Odprli so jo leta 1929.

»Muzej moderne umetnosti (MoMA) je umetniški muzej, ki se nahaja v središču Manhattna v New Yorku, na 53. ulici med Peto in Šesto avenijo. Zbirka MoMA sega od poznega 19. stoletja do danes in vključuje več kot 200.000 del arhitekture in oblikovanja, risb, slikarstva, kiparstva, fotografije, grafik, ilustriranih in umetniških knjig, filmov ter elektronskih medijev.« (vir: Wikipedia)

Štiri črke M, O, M, A vsaj malo izobraženemu hitro pritegnejo pozornost in ga spomnijo na galerije: v Berlinu ali v New Yorku. Gre za svetovnoznano galerijo, ki nima nekega impozantnega vhoda. Kot da bi vstopal v enega od vrtoglavo visokih nebotičnikov, a ko vstopiš, se odpre nov svet, svet galerije z mnogimi znanimi stvaritvami velikih slikarskih in kiparskih mojstrov. Njen vhod sem poslikala iz 5. avenije proti 6. aveniji, stoji pa za Cerkvijo sv. Thomasa. 

Ko vstopite v avlo, zagledate v pritličju aktualno razstavo. Pa poglejmo, kaj sem si lahko ogledala 1. novembra 2024.

Prvi dve sliki uprizarjata inštalacijo Otobonga Nkanga (Cadence). Tretja slika pa je je delo Naotake Hiro.

 


Uživajmo še v pogledu iz galerije, fotografija na desni.

No, zdaj pa se začenja prava paša za oči. Kot Lendavčanka, sem seveda umetniško razvajena, saj se lahko naše mesto pohvali s čudovito galerijo, ki se nahaja v gradu z bogato zgodovino. V njem je prespal celo kralj Matjaž osebno. Ja, obstajajo dokazi, torej zapisi. Ne gre za neko pripovedko. Na tem gradu se nahaja Galerija-Muzej Lendava, ki vsako leto gosti za svojimi zidovi umetnike velikih imen. Do leta 2025 smo si lahko ogledali izbrana dela naslednjih avtorjev: Victorja Vasarelyja, Oskarja Kokoschke, Françoise Gilot, Alfonsa Muche, Shungo (erotiko v japonski umetnosti), H. van R. Rembrandta, Francisca de Goye, Pabla Picassa, Joana Miroja, Salvadorja Dalija, Marca Chagalla, Hundertwasserja & Hasegawe, Giorga de Chirica, Andyja Warhola, Ernsta Fucksa, DALÍja & DIXa. Pa seveda to ni vse. Naštela sem samo tuje umetnike. V našem kraju in okolici živijo umetniki, katerih dela so visoko cenjena v tujini in tam tudi razstavljajo, prav tako smo poznani po likovni koloniji in po koloniji ulivanja v bron. O bogatem in uspešnem delu našega muzeja in galerije si lahko preberete na zgornji povezavi. Zakaj pišem o Lendavi v newyorški objavi?? Verjetno zato, ker sem lokalpatriot, istočasno pa rada spoznavam svet. In ko sem istega leta lahko ogledala umetnine Andyja Warhola  v Lendavi in v New Yorku, sem se v New Yorku še bolj zavedala veličine naše galerije. Ne samo to, mislim, da sem videla celo več Warholovih slik v Lendavi. Ni naključje, da spada naša galerija med galerije z največ obiska v Sloveniji. Fotografije z razstave si lahko ogledate tukaj. Eno pa delim kar tu:

Zdaj pa končno vstopimo v newyorško MOMO. Izpostavila bi rada nekaj umetnin, ki so mi všeč in ki si zaslužijo objavo. Morda jih poznate še iz šolskih učbenikov. Seveda gre za največje mojstre moderne likovne umetnosti. 

NEW YORK - MOMA - THE MUSEUM OF MODERN ART - MUZEJ MODERNE UMETNOSTI

 Kate Millett (Klavir in stol)

Jasper Johns (Zastava)

Andy Warhol (Campbellove pločevinske juhe, Zlata Marilyn Monroe.

 

Marc Chagal (Jaz in vas)

Jackson Pollock (Echo: Number 25)

Joan Mitchel (Grandes Carierres)

Lucio Fontana (Spatial Concept: Expectation) 

Barnett Newman (Vir Heroicus Sublimis) 

Louise Nevelson (Nebeška Katedrala) 

Shui Mokai

Umetnine Pabla Picassa:

Dekle pred ogledalom

Kostnica

Študija avignonskih gospodičen in Glava študenta medicine

Avignonske gospodične

Nočni ribolov v Antibesu

Dve nagici

Trije muzikantje

Kopalec, desno Marie Laurecncin, avtoportret

Henri Rousseau (Speča ciganka) 

 

Vincent van Gogh (Zvezdna noč), ena najbolj obleganih slik v času mojega obiska

Gustav Klimt (Upanje II)

 Claude Monet (Odsevi oblakov v ribniku z lokvanji)

Claude Monet (Agapanthus)

Henri Matisse (Odalistka s tamburinom) 

Meret Oppenheim (Objekti)

Meret Oppenheim (Majhen duh, ki jé kruh) in Joan Miró (Lovec - Katalonska pokrajina) 

Piet Modrian (Broway Boogie Woogie, Kompozicija št. II, z rdečo in modro) in Marlow Moss (Bela z vrvjo)

Man Ray (Objekt za uničenje)

 Salvador Dali (Retrospektivni doprsni kip ženske)

Salvador Dali (Vztrajnost spomina)

Salvador Dali (Malo gledališče)

 

Frida Kahlo (Avtoportret s kratkimi lasmi) 

Giorgo de Chirico (Dvojica in Tesnobno potovanje)

Francis Picabia (Ples ob izviru, Spet vidim v spominu moj dragi Udnie)

 

Ernst Ludwig Kircher (Berlinska ulica)

 

GABRIELA ZVER



Komentarji