Dinozavrove stopinje in Barringerjev meteorski krater v Arizoni

Bil je še en sončen in izredno vroč dan med mnogimi na naši poti po ameriškem Zahodu. Sledil je ogled enega od številnih vrhuncev našega potovanja: obisk kanjona Antelope, ki se nahaja na ozemlju Indijancev Navaho v Arizoni na meji z Utah. Domačini, člani plemena Navaho, so v 80. letih prejšnjega stoletja dovolili prvim turistom ogled tega prelepega kanjona in skrbijo danes za varnost turistov, saj imajo svoje vodnike. Varnost je povezana predvsem z nepredvidljivimi vremenskimi razmerami. Ne samo v Arizoni, že na Floridi in v Louisinani sem bila vsakič znova presenečena, kako se lahko v Ameriki nenadoma ulije dež. Po dveh kapljicah moraš takoj odpreti dežnik, sicer si čez 15 sekund moker do kože. V Sloveniji in osrednji Evropi se najprej oblači, začne pihati veter in ljudje sploh ne reagiramo na prve kapljice, saj začne deževati šele čez nekaj minut. To je slovensko, evropsko vreme. Ameriško je povsem druga zgodba. Turist v Antelopu namreč ni ogrožen samo, če dežuje v neposredni okolici. Leta 1987 je umrla skupina turistov, ki jo je presenetila hudourniška poplava, deževalo pa je v kraju oddaljenem 11 km. Korito v Antelopu se namreč napolni v izredno kratkem času. Prav takšen naliv, vendar na kraju samem in med čakanjem na vstop, smo doživeli tudi mi. Če smo vsi sanjarili o čudovitih fotografijah kanjona, smo potem tam, v čakalni vrsti, dobili žalostno novico. Ogled kanjona odpade zaradi dežja in splošne nevarnosti. Od prodajalne kart do našega kombija je bilo kakšnih 30 metrov, še te smo komaj uspeli preteči, ne da bi bili vsi povsem premočeni.

Potrte volje, razočarani nad vremenom, z ubiti sanjami o lepih doživetjih in fotografijah smo se peljali … v neznano. Vedeli smo, da bo nehalo deževati, ampak da to nič ne pomaga, dan je uničen, ali? Vodnik Janko nas vpraša: »Kaj bomo? Glede uničenega ogleda ne moremo narediti nič. Si gremo ogledati kaj drugega? Ste za?« Mi potrto zajamramo: »Ja, dajmo, nekaj si vendarle oglejmo, da ne bo šel dan v nič. Kaj pa si sploh lahko tu pogledamo?« Vodnik: »Oh, marsikaj, odvisno, kaj vas zanim? Vas zanimajo odtisi dinozavrov in njihovi ostanki?« Naš obraz se je takoj malce razjasnil: »Ja, seveda!!« »Ali pa bi mogoče šli raje pogledat krater, ki ga je naredil meteroit? Zanima to koga v naši skupini?« Mi vsi: »Kaj?? Seveda nas zanima!! Si lahko ogledamo oboje: krater in dinozavre?« Vodnik nas potolaži: »Seveda, oboje leži na naši poti do mesta nočitve!« Jupiiiiiiiiiiiii!!! Pa smo šli. In veste kaj? Že res, da mi je še zdaj žal za tistim kanjonom, ampak imam občutek, da smo na njegov račun mogoče videli še več. Še danes sem hvaležna za to dinozavrsko in kratersko izkušnjo, res bi bilo škoda, da po ogledu Antelopa ne bi imeli časa še za omenjeni atrakciji.

Odpeljali smo se torej v kraj, ki se imenuje Tuba, točka ogleda pa Dinosaur Tracks ali dinozavrove sledi. Tuba je kraj, ki leži blizu Flagstaffa in kjer prebivajo Indijaci Navaho. Ti so nas pričakali na ravni pokrajini z rdečkastim peskom in kamninami. Celo področje je dobesedno polno sledi stopal dinozavrov, njihovih iztrebkov, jajc, delov kosti. Že občutek, da stojiš na področju zemlje, ki so ga potacali dinozavri, je nekaj posebnega.

Domačinka nas je vodila do vseh večjih ali zanimivih ostankov. Vodenje je brezplačno (napitnina), ne gre za strokovnjake, pričakuje pa se, logično, nakup na njihovi stojnici z ročnimi deli, predvsem nakita. Nekateri vodniki so zelo razgledani, poučeni, drugi pa imajo pač željo po vodenju in vam razložijo, kar so slišali od drugih. Mi smo bili z našo vodnico zadovoljni. Koliko podatkov je resničnih, koliko ni, boste presodili sami. 😉 Oglejte si nekaj slik, resničnosti zapisov ne morem zagotoviti. Posredujem, kar so mi povedali na mestu samem. Ne gre namreč za čas krede, kot nekaeri razlagajo, torej T-Rexa, tiranozavra, temveč za dinozavre iz časa jure, obdobja pred kredo, vsekakor pa gre po mnenju paleontologov za mesojede dinozavre.

Za ogled večjih slik, klikni nanje. Pokrajina z odtisi in ostanki:

Staroselka plemena Navaho nam s pomočjo vode izrisuje robove stopala nekdanjega velikana dinozavra.

Dinozavrova vretenca hrbtenice:

Dinozavrova jajca:

Če bi ta jajca izkopali, bi to izgledalo tako: https://www.amnh.org/dinosaurs/dinosaur-eggs

Iztrebki dinozavra:

Glava in zgornji del telesa letečega dinozavra:

Kako je mogoče, da še danes vidimo odtise stopal dinozavrov? Ko so dinozavri hodili po blatu, so puščali sledi. Sčasoma so se ti odtisi napolnili s peskom ali majhnimi kamenčki in so se utrdili v skalo, zato so se lahko ohranili milijone let, dokler jih erozija ni prinesla na površje.

Video:

Med Flagstaffom in Winslowom pa se nahaja še ena zanimivost. V bližino teh krajev je pred 50.000 leti udaril udarni meteor in je tako nastal t. i. Barringerjev krater. Udarna kotanja meri v premeru 1,2 km in v globino 170 m. Meteor naj bi bil premera 45 m in je predstavljal le jedro sprva veliko večjega meteorja (300.000 ton), saj je ta ob vstopu v atmosfero Zemlje začel goreti in se drobiti. Vseboval je 92 % železa in 7,1 % niklja. Zemlji se je bližal s 12.000 km/s in pod kotom 45 stopinj. Ko je v 15 sekundah zadel Zemljo, je ubil vse, kar je živelo v polmeru 6 kilometrov. Krater se imenuje po Danielu Barringerju, geologu, ki je dokazal obstoj udarnega kraterja. Največji fragment, ki je ostal od meteorja tehta 639 kg, in je na ogled v centru za obiskovalce. Danes uporabljajo krater tudi znanstveniki NASE, da se lahko pripravljajo na različne misije.