Verjamem, da vas je zmedel že naslov. Bo članek o Huronih ali Wendatih? Govorimo o istih. Različna poimenovanja so nastala skozi zgodovino. Ljudstvo je sebe poimenovalo Wendat, vendar so jih Francozi v času osvajanja novih ozemelj poimenovali Huroni, ker jih je pričeska Wendatov spominjala na merjaščeve ščetine na glavi, francosko hure.
Slovenci imenujemo prve prebivalce obeh Amerik že kar Indijanci. V našem jeziku to ne zveni negativno ali žaljivo. Prej bi rekla, da povezujemo to sporno poimenovanje z neko romantično predstavo o indijanskem življenju. Vem pa, tako iz svojih izkušenj s potovanj kot iz različnih publikacij in reportaž, da ljudem, ki jih opisujem, to ni pri srcu.
V Kanadi je to celo žaljiv izraz, nastal je v Kolumbovem času in se nanaša na zgrešeno pot v Indijo, torej bi lahko rekli, da so namesto Indijcev našli Indijance. Ker govorimo o ljudeh, ki so prvi naselili področja, o katerih bom pisala, se seveda upravičeno imenujejo avtohtoni prebivalci (indigenous), v ZDA se imenujejo raje staroselci (Native Americans/Native Nation). O svoji izkušnji obiska Monument Valley sem že pisala. Prebivalce te čudovite doline sebe predstavljajo kot Navajo Nation, kot narod Navahov. Tudi o slovenskem zapisu, ali je pravilno Navajo ali Navaho sem pisala v omenjenem članku. Azteke, Maje in Inke pa hitro vsi prepoznajo, vejo jih postaviti vsaj približno na zemljevid ali jih povezati z določenimi kraji in se mogoče spomnijo kakšne posebnosti. Tudi o njih sem že pisala.
V tej objavi bom predstavila Wendate/Hurone. Ti so nekoč živeli blizu različnih drugih plemen. Zaradi varnosti so se plemena združila v konfederacijo Wendat. Jezikovno spadajo v skupino irokeških jezikov, huronščino lahko slišimo v filmu Poslednji Mohikanec. Huroni so se v 18. stoletju z zavezniki Francozi bojevali proti Angležem. Po njih se imenuje tudi eno od velikih kanadskih jezer: Huronsko jezero. Pa tudi pridevnik huronski, SSKJ ga opiše kot: izredno glasen, hrupen, ima povezavo s Huroni in njihovimi boji za preživetje, trgovino in ozemlje. Če bi se želeli naučiti nekaj besed, potem lahko to storite s pomočjo te spletne strani, klikni.
V 17. stoletju so jih poleg bolezni, ki so jih prinesli s seboj Evropejci, skoraj iztrebila plemena Irokezov, ki so jih s puškami oborožili Nizozemci. Desetletja dolge vojne med njimi so imenovali bobrove vojne, saj je šlo dobesedno tudi za to, kdo bo trgoval z krznom bobrov, ki je veljalo za zelo kvalitetno. Ker prvotni prebivalci niso imeli denarja, je valuta v trgovini z Evropejci bilo krzno.
Danes se eni Huroni predstavljajo kot Wendati, živijo na svojem ozemlju Wendake, drugi Huroni pa kot Wyandoti in živijo po različnih delih severne Amerike (ZDA in Kanada). Glej zemljevid. Nekoč so imena klanov temeljila na živalih, ki so pomembne v mitu o stvarjenju huronskih Wendatov: želva, volk, medved, bober, jelen, sokol, ježevec in kača.
Najprej smo z vodnikom obiskali slap Kabir Kouba (prevod: reka tisočerih zavojev). Oglejte si moj video.
V središču mesta, preden reka postane slap, stoji freska, murale, ki prikazuje na živalskih kožah prikazano življenje Wendatov (2008).
Na trgu je vodnjak, ki slavi mit o nastanku ljudstva Wendat. V središču vodnjaka stoji želva, saj je bila celina ustvarjena iz njenega hrbta. Upodobljeni so tudi vidra, bober, pižmovka in krastača; vsi so žrtvovali svoja življenja, da bi rešili Mater stvarjenja, ko je padla z neba.
Mestece se ne razlikuje na prvi pogled od drugih, dokler ne opaziš na pročeljih hiš kakšne dodatne okrasitve v huronskem slogu ali obiščeš kakšno restavracijo, kjer lahko zagledaš prikaz njihove kulture, ali pa v cerkvi. Glej slike. Klikni na sliko za ogled v večjem formatu.
Mestece ima tudi pomembno cerkev, Notredamsko. Čeprav je na cerkvi lesena plošča, ki označuje, da je bila misija ustanovljena leta 1697, stoji sedanja cerkev od leta 1730. V njej lahko seveda zgledate tudi kip staroselca, v tem je npr. drugačna od naše cerkve.
Sledi vrhunec mojega navdušenja, obisk kulturnega centra Village-des-Hurons Canada Onhoüa Chetek8e. Sprejela nas je zelo simpatična in prijazna gospa, ki nas je poskušala naučiti kakšno besedo ali dve po huronsko/wendatsko, nato pa je začela predstavljati kulturo. Povedala je, da je tudi ona delno huronskega/wendatskega izvora, njen kolega, ki je sprejel drugo skupino, pa je to po obeh starših. Izvedeli smo, da so se skozi čas spremenile tudi njihove poteze obraza in da izgledajo drugače, kot so njihovi predniki. Če je kdo dvomil, da sta mladenki, ki sta nam zaplesali, angleški ali francoski Kanadčanki, se lahko hitro zmoti. Videz ni vse.
Zelo prijetno je bilo prisluhniti šamanskemu bobnu in opazovati ples. Oglej si tudi video.
Kaj smo torej izvedeli od simpatična vodnice? Všeč mi je bilo, ko sem slišala, kakšno moč so imele ženske. Oba spola sta bila pomembna, vsak je imel svojo vlogo in poslanstvo, vendar pa so bila plemena povezana preko ženske. Klan so sestavljali posamezniki, ki so potomci skupne ženske prednice. Vaški svet so sestavljali različni klanovski voditelji. Sveti so bili omejeni na moške poglavarje, ženske pa v njih niso imele neposrednega glasu. Ker so se ljudje običajno poročali zunaj svojega klana, je bila večina vasi združena s poroko. To je povzročilo močne družbene vezi. Obstajalo je osem huronskih klanov Wendatov, Imena so si dali po živalih, ki so pomembne v mitu o stvarjenju huronskih Wendatov: želva, volk, medved, bober, jelen, sokol, ježevec in kača. Večina osmih klanov je bila zastopana v vsaki vasi. Radi so kadili pipe in s kajenjem se je začelo marsikatero srečanje. Ne preseneča, da se je še pri nas ohranil pojem pipe miru.
Ko je bilo dekle v primernih letih za poroko, je oddalo očetu seznam s tremi imeni fantov, ki so ji bili všeč. Oče je potem šel do prvega in ponudil spoznavanje. Če je bila zavrnjena, je poskusil pri naslednjem. Če je ta sprejel ponudbo, so ga povabili v svoje pleme in ga začeli spoznavati. Tudi paru so dali čas za spoznavanje. Všeč je moral biti tudi drugim članom, prav tako je bil preizkušan. Če se je par ujel in je bil všeč članom klana, je seveda sledila poroka. Možne so bile tudi ločitve, čeprav so menda bile redke, če je par imel otroke.
Gospa vodnica nam je pokazala, kako so ženske sušile ribe in kako so uporabili šotor, ki je bil namenjen temu, da so ga močno ogreli z opekami in z rituali preverili, ali je fant res prava izbira. V njem je namreč moral prebiti določen čas in zaužiti tudi kakšna zelišča. Pregreto telo in odprta zavest sta lahko pokazala pravo podobo fanta.
V tem šotoru so začeli svojo pot očiščenja tudi bolni člani, ki jih potem šaman prevzel v prostoru, namenjenem za zdravljenje ali očiščenje. Tam ni bilo dovoljeno fotografirati. V njem so bile različne maske, ki so prevzele določene naloge in energije. Prav tako so v ta prostor prinesli del sveže posekanega debla drevesa in ga pustili stati določen čas. Če je deblo dobilo neko čudno barvo ali je spreminjalo obliko, je bil to znak, da osebe niso pozdravili, zato so postopek zdravljenja in očiščevanja ponovili.
Ženske so skrbele seveda za domove, za otroke, za hrano, za oblačila, za poljščine. Moški pa so skrbeli za varnost, prinašali so ribe, lovili jelene, izdelovali pripomočke za delo in lov, izdelovali in popravljali kanuje. Njihovi čolni so bili res kvalitetni, prepeljali so lahko več ljudi. Postavljali t. i. dolge hiše, prebivališča Wendatov. V dolgi hiši je živelo več družin, in sicer leta, dokler se ni bilo potrebno preseliti. Če je v dolgi hiši nepričakovano ugasnil ogenj, je tudi to lahko bil razlog za selitev. Bil je namreč jasen znak, da se je v domovanje naselila negativna energija.
Seveda so Wendati znani tudi kot izdelovalci prelepih in uporabnih mokasinov. Njihova trgovina je polna čudovitih izdelkov ročne izdelave. Ko sem jo obiskala, bi lahko tam pustila celo denarnico. Vsekakor sem vzela nekaj lovilcev sanj, zapestnico, uhane, perje za kadilne obrede ipd. Ponujajo pa tudi delavnice za izdelavo vseh teh prelepih predmetov.
Gospa vodnica nam je razložila, kako deluje lovilec sanj in kako se ga očisti. V mrežo se ujamejo sanje, pajek, kamenček, pri tem pomaga, očistimo pa ga lahko tudi tako, da ga nežno pometemo s perjem, ki z njega visi za zaščito.
Brala sem, da načeloma izberejo dve različni peresi, menda po eno sovje (ženskost, modrost) in eno orlovo (moškost, pogum).
Na spodnjih slikah si lahko ogledate, kako je izgledalo njihovo naselje, kakšne čolne so uporabljali, to niso kanuji. Razstavili so tudi kakšno svojo obleko in druge kose oblačil, pokrival, predmetov. Na sliki vidimo tudi obraz Wendata z značilno pričesko, njihove voditelje do danes, slovarček, zapisan na jelenjo kožo, prav tako njihova področja, kjer so živeli.
Nisem želela, da bi bila objava predolga, zato vabim vse, ki vas zanima več o življenju Wendatov, Huronov, da si preberete članke o družbi, družini, skupnostih, navadah, zgodovini, hrani, obleki na naslednjih straneh:
spletna stran obiskane vasice: https://www.huron-wendat.qc.ca/en/
članki:
https://en.wikipedia.org/wiki/Wyandot_people
https://saintemarieamongthehurons.on.ca/about-us/historic-background/
https://ehrafworldcultures.yale.edu/cultures/ng05/summary
https://www.youtube.com/watch?v=bVmeHFXG1aI (o zgodovini trgovanja s krznom in bobrove vojne)
https://sl.wikipedia.org/wiki/Irokezi
GABRIELA ZVER
Komentarji
Objavite komentar