Jesen v New Yorku (Halloween, newyorški metro in Centralni park)

Na smeh mi gre, ko pomislim na naslov, ki sem ga izbrala za predstavitev New Yorka. Jesen v New Yorku pokrije v mojem primeru vse: letni čas in podobo New Yorka, znan in tipičen motiv fotografov, prav tako me spominja na umetnost, predvsem filmsko. Nekoč sem gledala film Jesen v New Yorku (2000) z Richardom Gerom, v vlogi playboya pri petdesetih, in Winono Ryder, v vlogi na smrt bolnega mladega dekleta. Ta film predstavlja to, kar sem lahko videla v jesenskem New Yorku tudi v živo, poleg tega stoji Naravoslovni muzej prav ob Centralnem parku in me prav tako spominja na enega od filmov, in sicer na Noč v muzeju z Benom Stillerjem, saj je prav ta Naravoslovni muzej bil iztočnica ter inspiracija za snemanje tega filma. 

Pojdimo po vrsti … z umetnostjo sta povezana tudi newyorški metro, ki ga lahko vidimo v mnogih filmih, in praznovanje Halloweena. Konec oktobra 2024 sem imela možnost obiskati vsakoletno parado, ki poteka po 6. aveniji. Vemo, da predstavlja Halloween tako v ZDA kot v New Yorku poseben praznični čas. Ljudje vložijo veliko truda v okraševanje hiš in okolice. Tako sem videla posebno okrasje seveda tudi v ulici, kjer se nahaja filmsko stanovanje Carrie Bradshaw iz nadaljevanke Sex and the city/Seks v mestu (Perry Street v West Villageu v spodnjem Manhattnu). V resnici v tem stanovanju živijo ljudje in so do nedavnega še kar dobro prenašali oboževalce in radovedneže, ki so jim vsak dan pozvonili, posedali po stopnicah pred vhodom in se tam cele dneve fotografirali. Lani je lastniku menda prekipelo. Obstaja video (klikni), v katerem z železnimi živci in nekaj humorja razloži, da je to njegovo stanovanje in ne Carriejino. Ni kaj, lahko mu le čestitamo, da je kljub nadležnim oboževalcem še zmeraj tako vljuden.

Moja fotografija

in fotografija scene iz filma

Oglejte si še nekaj slik newyorških fotografov, ki so ovekovečili halloweensko okrašene domove v letu 2024, KLIKNI ZA OGLED.

Halloweenske parade se je v času mojega obiska (2024) udeležilo menda 50.000 mask ter dva milijona obiskovalcev. Med udeleženci smo bile tudi popotnice iz Slovenije, ki smo se ob vrnitvi v naš hotel, ki je stal res na odlični lokaciji, slikale pri zadnjem križišču v soseščini Empire State Buildinga. Vrh nebotičnika je tega dne sijal v barvi buče. Za ogled slik v večjem formatu kliknji nanje.

Tema parade so bile Mačke v vseh oblikah. Maske po našem mnenju niso bile nek presežek. Morda je vzrok ta, da smo Slovenci razvajeni in imamo veliko kvalitetnih ter avtohtonih mask. Povorke v nekaterih naših krajih so res vrhunska paša za oči. Jaz nisem šla v New York primerjat konkurenco, temveč doživeti vzdušje. In moram ga pohvaliti. Čeprav gre za velemesto in za čas, ko je lahko občutek varnosti upravičeno zmanjšan, sem se dobro počutila. Vem, da je to lahko varljivo, seveda sem sledila, kaj se okoli mene dogaja, ter opazovala, kam bi tekla, če bi morala … pa vendarle, ne morem reči, da nisem bila sproščena in da nisem uživala, ker sem. In to že od odhoda izpred našega hotela, ko smo takoj za ovinkom zavile v podzemno in zagledale prve maske ... Ljudje so bili dobre volje, nobenega nasilnega vedenja, le smeh ob srečanju z določenimi maskami. Bil je večer in bila je tema, ampak ulice New Yorka so dobro razsvetljene, ljudje pa so bili kljub pisani etnični podobi precej solidarni drug z drugim in prijazni. Govorimo seveda le o tem dnevu in o ulicah, ki so vodile do parade. Čeprav smo na prizorišče prispele pravočasno, smo bile seveda prepozne, da bi stale v prvi vrsti ob glavnem prizorišču, a še zmeraj smo imele dober razgled na dogajanje in povorko. Ljudje smo se dobesedno gnetli med sabo, vsak se je dotikal drugega, se po nesreči suvali, drgnili, se opravičevali, vmes preverjali torbice in žepe, včasih je šel mimo val mimoidočih, iskali so boljše mesto ali so želeli oditi mimo, tako je vsakih nekaj časa prišlo do manjšega prerivanja, bolje rečeno razvrščanja, nas mravelj, v novo postavitev, prijetno vzdušje pa je trajalo. Tudi parada je kar trajala in trajala. Nismo si ogledale vseh 50.000 mask, ki so šle mimo, le del … Občutek pa je ostal nepozaben. Poglejte si nekaj videov in fotografij:

Ta fotografija ni moja, je od moje sopotnice.

Pokukajmo še v newyorško podzemno železnico, ki jo imenujejo Subway. Kot so znani londonski sedeži v metroju po tipičnem vzorcu, ki se imenuje mocquette (85 % volne in 15 % najlona), linije pa ločujejo po barvah, tako je newyorški metro znan po oranžnih in rumenih sedežih ter po aluminijasti podobi vagonov, ki deluje v svoji preprostosti precej futuristično, linije pa se ločujejo po barvah in številkah ter črkah. Londonski in pariški metro sta si v sistemu povezav in po uporabniški izkušnji podobna ter meni najljubša, newyorški metro se mi je zdel za uporabo bolj utrudljiv in zapleten, ker moraš biti, ko še nisi vešč, pozoren na tisoč in eno informacijo, da res izstopiš na pravi postaji. Manj je tudi prestopnih povezav kot v Londonu, čeprav je linij in postaj več. Newyorška podzemna železnica je začela delovati leta 1904, že prej (1863) pa so vozili po mestu nadzemni vlaki. Je najstarejša železnica v Ameriki in z največ postajami na svetu ter z največjim sistemom, kar upraviči moj zgornji opis občutka zapletenosti. Preberite si še to odlično predstavitev newyorške podzemne železnice, KLIKNI.

Nekaj fotografij postaj in vlakov, vagonov.

Naslednji dan smo šli na sprehod v Centralni park, ki ga obdajajo nebotičniki neverjetnih višin, npr. najtanjši in zelo visok Steinwayjev nebotičnik in Central Park Tower.

V parku je eno od več zelo znanih drsališč in tudi brez parka skoraj ni filma o New Yorku. Na jesen je menda najlepši, torej ni presenetljvo, da so prav v tem letnem času posneli film Jesen v New Yorku, glej plakat. Sledijo fotografije, tipične podobe iz filmov, tekači, avenija in njeni sprehajalci ter tipični obiskovalci parka.

 

 

Centralni park (1840) meri 342 hektarjev, vzdrževan je iz donacij. Lahko si kupiš klop ali pa izbereš napis, ki ga pričvrstijo na klop, ali pa zapišejo tvoje ime na tlakovce.

 

V parku je veliko umetniških del, kipov (npr. kipa Roberta Burnsa in Walterja Scotta), kot je to vidno na zgornjih slikah, tudi terasa Bethesda ter njena fontana s kipom angela vode ter strop stopnišča sta umetnini (glej spodnje slike). 

Na spodnji sliki vidimo prestižni hotel San Remo, ki stoji ob parku, na isti strani kot Naravoslovni muzej, ki stoji nedaleč. V njem so prenočevale osebnosti, kot so: Demi Moore, Bruce Willis, Dustin Hofan, Glenn Close, Bono, Tiger Woods.

V času našega obiska so se pripravljali na vsakoletni maratonski tek (velja za največjega na svetu), zato so del parka zaprli, mi pa nismo mogli obiskati Johnu Lennonu posvečenega spominskega obeležja StrawberryFields, temveč smo morali le nekaj metrov stran nadaljevati svojo pot do Naravoslovnega muzeja, o katerem bom kmalu pisala … Obeležje je dobilo svoj prostor v parku zato, ker stoji v bližini parka stanovanje, pred katerim je slavnega beatla ustrelil duševno neuravnovešen oboževalec. Oglejte si pot, ki vodi od terase Bethesda do Naravoslovenga muzeja. Zagotovo boste prepoznali vsaj most, ki ste ga videli v katerem od filmov, ki se dogajajo v New Yorku.

 GABRIELA ZVER