Jugovzhod ZDA (Alabama, Louisiana), 2. del

V prvem  delu sem prestavila nekaj zanimivih točk Georgie, Južne Karoline in Floride. Tokrat si poglejmo nekaj zanimivosti Alabame in Louisiane.

Dve pomembni državi ameriškega Juga. Alabamo poznamo po zgodovini, saj so na  njenem področju potekali hudi boji v času državljanske vojne, poznamo pa jo tudi po bojih za državljanske pravice, mesto Montgomery je predstavljalo osrednji del tega boja, Alabama pa je znana tudi kot bombažna država, danes slovi po vesoljski in obrambni industriji.

Louisiana velja za mešanico francoske, španske, afriške in karibske kulture, ki se kaže v glasbi, jeziku in hrani. Poznamo jo tudi po velikih močvirnatih pokrajinah. Njeno zakonski sistem pa temelji na civilnem pravu.

Za ogled slik v večjem formatu klikni nanje. 

 

ALABAMA

Še zdaj mi gre na smeh, kot mi je šlo, ko sem zagledala tablo, ki označuje vhod v Alabamo. Iiiiii, kako izvirno in zanimivo, napis se je glasil Sweet Home ALABAMA … in že sem si pela uspešnico rock skupine Lynyrd Skynyrd.

MOBILE

Ko smo se iz Floride zapeljali v Alabamo, smo imeli prvi postanek v mestu Mobile, ustanovljeno 1702. Zaradi lege je kmalu postalo eno najpomembnejših mest ob Mehiškem zalivu, če smem poimenovati zaliv tako, kot smo ga vedno poznali. Mobile je bil prizorišče prvega znanega praznovanja Mardi Grasa v Ameriki in mesto ga še vedno praznuje.

Časa za kaj več ni bilo, zato smo morali pot nadaljevati proti Lousiani oz. natančneje proti New Orleansu. Svoje oči smo pasli po zanimivostih na avtocesti in ob manjših krajih s prelepimi hišami. Tako kot marsikje drugje, tudi v Ameriki prav hiše pripovedujejo o zgodovini in ljudeh, izražajo dušo prebivalcev. Te spodnje sem poslikala na meji med Florido in Alabamo.

LOUISIANA

NEW ORELANS

Že avtocesta Lake Pontchartrain Causeway, ki vodi do New Orleansa, je nekaj posebnega. Imenuje se po jezeru, ki ga prečka. Gre za najdaljši neprekinjen most čez vodo na svetu dolžine 38,4 km. Sestavljen je iz dveh vzporednih razponov, ki povezujeta Metairie in Mandeville, ter deluje kot pomembna in hitra prometna povezava, hkrati pa služi kot pot za evakuacijo v primeru orkana.

New Orleans je rojstni kraj jazza, pred leti še najhitrejše rastoče mesto, po orkanu Katrini pa so začutili upadanje populacije, je mesto bogatih in revnih, mesto glasbe nasploh, mesto Louisa Armstronga. Nanj so vplivali španski, francoski, karibski, afriški in anglosaški vplivi, najmočnejši pa je bil francoski. Je veselo in skrivnostno, v določenih predelih nevarno, bizarno mesto z bogato kulturo in vonjem po vuduju.

Nekaj fotografij iz znane Francoske četrti (French Quarter) in slovite ulice Boubon Street, po kateri poteka povorka ob karnevalu Mardi Gras. Kaj je to? To je tako imenovani  mastni torek, predstavlja vrhunec in hkrati zaključek večtedenskega karnevalskega obdobja. V isti četrti je dom parnika Natchez in katedrale sv. Ludvika ali Louisa, ki leži na trgu Jackson Square. 

 

Zvečer smo se podali na manjšo turnejo po barih in klubih. Mene je navdušila skupina s spodnjega videa. 

Tu pa je še nekaj zanimivih skupin, iz bara v bar se spreminjajo glasbene zvrst in ne boste verjeli, iz bar v bar se lahko premikaš s svojo pijačo. Ni potrebno naročevati vedno novih, ko vstopiš v naslednjega. Govorimo o barih z glasbo, da, večinoma, tudi o pivnicah, klubih. 

Ulice, ki nikoli ne spijo: 

Star rečni parnik Natchez nas je naslednji dan popeljal na krajšo plovbo. Gre za zadnji pristen parnik na mogočni reki Mississippi. Plovba po tej reki daje občutek, da pluješ po morju in možgani težko odmislijo dejstvo, da leži New Orleans ob obali, ti pa se kljub temu voziš po reki. Poglej zemljevid. Mesto obdajajo mnoga jezera, leži pa ob obali, glej vzhodni morski del na zemljevidu. Skozi mesto in proti jugu pa vijuga svojo pot reka Mississippi. Klikni za ogled slike v večjem formatu. 

Desno v ozadju se lepo vidi katedrala, ki bo predstavljena malo nižje.

Katoliška katedrala St. Louisa oziroma po naše sv. Ludvika predstavlja s svojimi tremi zvoniki ikonično podobo mesta New Orleans. Je ena najstarejših neprekinjeno delujočih katedral v ZDA. Stoji že od leta 1718.    

 

 

Slavna Univerza Loyola v mondenem delu mesta, v njeni bližini pa odlična tržnica The Fresh Market.

 

Tudi v New Orleansu sem doživela naliv iste vrste, kot v St.  Augustinu, ko se po dveh nedolžnih kapljicah v sekundi iz neba ulije reka dežja ter poskrbi, da si v 15 sekundah moker kot miš.

Še zmeraj obstajajo mladi, ki v duhu Armstronga živijo za glasbo in jo igrajo na ulici.

Seveda tudi brez Hard Rock Cafeja ne  gre. Njihov HRC si lasti predmete Beatlesov, Elvisa Presleyja, Franka Sinatre, Jima Morrisona, Erica Claptona, Micka Jaggerja, kitaro Eddieja van Halena ... 

Ob Francoski četrti pa leži tudi park, ki je posvečen Louisu Armstrongu, blizu pa stoji tudi kip Chiefa Allisona»Tootieja« Monane, kulturnega vodje karnevala in vodje plemena Pocachontas. Če bi rad izvedel kaj več o teh velikanih preteklosti, klikni na povezavi.

Ne vem, če čutim tako samo jaz, ampak meni izgledajo hiše okrašene v slogu Mardi Grasa, kot ta na sliki, grozljive. Mogoče se preveč zavedam, da v mnogih zgradbah New Orleansa straši. :D 

Veste, zakaj se imenuje New Orleans tudi Big Easy? Interpretacij je več: od tega, da so nekoč mesto primerjali z New Yorkom (Big Apple), do tega, da v mestu zaradi moči glasbe prevladuje tako "easy", torej lahkotno vzdušje, tretji pa pravijo, da je ime ostalo od priljubene plesne dvorane Big Easy Hall, kjer je v začetku 20. stoletja igral Buddy Bolden, ki naj bi bil začetnik jazza. 

In še nekaj utrinkov iz modernejšega dela New Orleansa, skozi katerega vozi tramvaj, ob glavni cesti skozi mesto pa stojijo moderni nebotičniki in prestižni hoteli. Tramvaj se imenuje St. Charles Streetcar in proga, po kateri vozi, velja za eno najstarejših neprekinjenih tramvajskih prog na svetu. 

 

Ko smo zapustili New Orleans, smo pot nadaljevali v smeri proti Baton Rougu in zagledali na eni strani skromno stran Amerike, na drugi pa plantaže z osrednjo stavbo, ki imajo vse bogato zgodovino, ne nujno pozitivno.

San Francisco Plantation House je zgodovinska plantažna hiša v lastništvu rafinerije Garyville.

San Francisco Plantation

Zgrajena v letih 1853–1856 je ena najbolj arhitekturno značilnih plantažnih hiš na ameriškem Jugu. Leta 1974 je bila razglašena za nacionalno zgodovinsko znamenitost, a so jo leta 2022 zaradi lastniških težav zaprli. 

Sledil je postanek ob še eni prečudoviti plantaži, ki se imenuje Oak Alley Plantation, znani po slovitem drevoredu hrastov. Slikana je z nabrežja reke Mississippi, ki teče v bližini.

Oak Alley Plantation

Plantažo lahko prepoznate tudi v mnogih filmih,, npr. v Intervjuju z vampirjem (1994), Primari Colours (1998), Polnočni zaliv (Midnight Bayou, 2009) v seriji Ghost Hunters in tudi v videu za glasbeni komad Beyonce Déjà Vu.

Reko Mississippi smo na svoji poti srečali večkrat (New Orleans, Baton Rouge, Memphis) in zame je bilo nekaj posebnega, ko smo med prečkanjem enega od mostu na iPadu zaigrali pesem skupine Pussycat, znano country melodijo:

… Mississippi, I'll remember you.

Whenever I shall go away,

I'll be longing for the day,

When I will be in Greensville again …

Gre za uspešnico nizozemske skupine Pussycat, ki pa deluje tako zelo ameriško, da verjeto marsikdo sploh ne ve, da gre za nizozemsko skupino. Pesem iz leta 1975 sem kot otrok zelo rada po svoje prepevala, ko smo živeli na Nizozemskem.  

 

BATON ROUGE

Baton Rouge je glavno mesto Louisiane in se šopiri z najvišjo kongresno stavbo v ZDA, saj meri v višino 137 metrov. Po popisu Združenih držav leta 2020 je imelo 227.470 prebivalcev, zaradi česar je bilo drugo najbolj naseljeno mesto v Louisiani.

Baton Rouge je bil glavno snemalno središče Hollywooda, saj je svojo raznoliko pokrajino – od zgodovinskih plantaž do industrijskih mestnih krajin – uporabljal za nadomeščanje lokacij, kot so Los Angeles, Washington D. C. in celo Pariz. 

Reka Mississippi

 

Ste vedeli, da sta bila oba dela Sage Somraka, Jutranja zarja I in II posneta v Baton Rougu? Da, tudi film Pitch Perfekt ali slovensko Popoln glas (2012, 2015, 2017) in romantična komedija Failure to Launch (2006) in film o Rayu Charlesu.

GABRIELA ZVER