Retrospektivna razstava v Muzeju dekorativnih umetnosti v Parizu ob 70. obletnici Diorjevega ustvarjanja

Leta 2017 sem se odločila za fotografski potep po Parizu. Že nekaj časa ga nisem obiskala. Pred odhodom sem na televiziji gledala reportažo o tem, kako se ljudje odločajo za potovanja v času negotovosti. Bil je namreč čas, ko so se teroristi prepogosto razstreljevali bo prestolnicah. Dejansko so posledice zastrašujoče, pa vendarle … živeti je potrebno naprej … in ne nagrajevati takšnih skrajnežev z lastnim omejevanjem življenja ali življenjem v konstantnem strahu. Primerjali so London in Paris. Takrat so v Londonu poleg opisanega bolni osebki polivali s kislino mimoidoče ženske kar na ulicah in jih tako poskušali iznakaziti. Rezervirane sem imela že vse polete: Ljubljana–Paris-London-Ljubljana, prav tako vse nočitve v obeh mestih. Seveda sem se tudi jaz zamislila, kam se podajam, a poskušam biti pozorna in se izogibam pretiranim množicam ali sumljivim ulicam ter ponoči pohajkovanju po odročnih ali neobljudenih predelih mest. Menim, da si enako ogrožen tako v Londonu kot Parizu. In prav smešno se mi je zdelo, kako se turisti določenih držav bojijo potovati v Pariz. V London bodo šli, ne pa v Pariz. In posledično so bili pariški hoteli pol cenejši, kar je seveda veselilo mojo denarnico in imela sem lepo izbiro hotelov v samem središču mesta, kar pomeni, da sem bila bolj mobilna in da sem lahko več pešačila.

Pred odhodom v Pariz sem si ogledala, kakšne aktualne razstave ponuja mesto ljubezni. Z navdušenjem sem ugotovila, da je od julija 2017 do konca leta v Muzeju dekorativnih umetnosti odprta razstava ob 70. obletnici ustvarjanja Christiana Diorja, saj je ta odprl svoj prvi modni atelje leta 1946.

Z navdušenjem sem poiskala muzej in se postavila v dolgo vrsto ter čakala skoraj kakšno uro, da sem lahko vstopila. Veselila sem se ogledu znanih oblek, velikih umetnin. Nisem pa pričakovala, da me bo pričakalo več kot 400 razstavljenih oblek. Kakšne sanje! Pa ne samo to, še fotografiral si jih lahko. Moram res imeti te fotografije? Zakaj pa ne? Menim, da če ljudje neopazno, spoštljivo, nemoteče fotografirajo, ni nič narobe. Zakaj ne bi drugih obveščali po instagramu ali kako drugače, kako čudovita je razstava? Ali pa fotografirajo, ker gre za take vrhunske motive, za lepoto par excellence. Dejansko so to brezplačni oglasi. No, pretirana telovadba pred oblekami za lasten selfie ali ego in oviranje ogleda razstave sta seveda popolnoma nesprejemljiva stvar!

In kaj vse so si lahko obiskovalci ogledali?

Najprej zgodovinski prikaz Diorjevega dela, od prvih izdelkov in inspiracij do prvih velikih uspehov in nastanka velike znamke ter modne hiše. Na ogled so bile postavljene kronološko različne stvaritve: od oblek visoke mode do odrskih oblek, plaščev, torbic, obutve in parfumov. Dior je pokrival vse, kar ženska potrebuje, da se predstavi v vsem svojem sijaju – in to v celi barvni paleti: od bele ali bež do črne, rumene, oranžne, rdeče, modre, vijolične in zelene kolekcije. Prava paša za oči!

V enem od stopnišč so bile razstavljene vse naslovnice pomembnih revij, ki oblikujejo trende in modo, in so ponudile svoj prostor Diorjevim kreacijam. Nato je sledil sprehod skozi sobane, kjer so razstavili svoje velike kreacije sodobni modni kreatorji, ki so delali za Diorjevo hišo ali z njo sodelovali, npr. Yves Saint Laurent, Marc Bohan, Gianofranco Ferre, John Galliano, Raf Simons and Maria Grazia Chiuri. Opravil si lahko tudi cel sprehod po svetu mode, od kontinenta do kontinenta, različne države, vse povezane z Diorjevim ustvarjanjem in njegovim doživljanjem eksotičnih držav.

Prav tako si lahko obiskal čarobni del narave, imenovan Diorjev vrt, kjer so bile med elementi dreves, grmov, glicinij in listja na zanimiv način prikazane obleke in parfumi ter fotografije iz Diorjevega življenja in ustvarjanja.

Nato navidezno zaključiš z ogledom in pristaneš v veliki prehodni dvorani, blizu vhoda, izhoda, kjer stoji lutka oblečena v tipično Diorjevo obleko, ki je pred desetletji definirala ženstveno postavo v obliki peščene ure – ves srečen, da si videl vse, kar je Dior pomembnega ustvaril. Pa to še zdaleč ni vse. Kmalu ti postane jasno, da sledi še drugi del stavbe, tam najprej zagledaš veliko belih osnutkov oblačil, osnovnih kreacij na mnogih torzih, ki tako umetniško nakazujejo nadaljevanje razstave, ki so jo v Diorjevi hiši poimenovali Atelje. Gre za t. i. pripravljalna dela šivilj, izredno zanimivo.

Stopiš v nov prostor, kjer te pričakajo nova nebesa, nov pravljični kraj, neke vrste zrcalna dvorana iz Versaillesa. Čudovita dvorana kot v kakšnem dvorcu, osvetljena z igro svetlobnih efektov, ki ustvarja pravljičnost, ekstravaganco in občutek elitizma. Tam so razstavljene še vse druge pomembne kreacije hiše Dior. In tako se lahko sprehajaš in krožiš okoli vseh kreacij plesnih oblek, ki se bohotijo dobesedno pred nosom obiskovalca. Lahko bi se jih dotaknil z roko, a se jih seveda ne. Lahko si jih ogledaš, ne da bi bilo med tabo in obleko steklo. Kakšna izkušnja. Na lastne oči lahko od blizu vidiš vsak šiv, vrsto blaga, lepoto kamnov, posebnih niti, ki krasijo obleke.

Moje fotografije:

Christian Dior je bil velik ljubitelj umetnosti, zato ne presenečajo umetnine na začetku razstavnega prostora. V mladosti je namreč postal lastnik majhne galerije in je nudil možnost razstavljanja umetniškim velikanom, kot je bil mladi Salvador Dali. Dalijeva skulptura: